KAJ SO KANABINOIDI?
Kemijska definicija obsega raznoliko število kemijskih razredov: klasični kanabinoidi (strukturno podobni THCju), neklasični kanabinoidi, aminoalkilindoli, eikozanoidi (podobni endokanabinoidom), kinolini, arilsulfonamidi in dodatne sestavine, ki ne spadajo v zgoraj omenjene razrede, vendar se vežejo na kanabinoidne receptorje. Beseda »kanabinoid« se nanaša na določeno skupino sekundarnih metabolitov, ki jih najdemo v konoplji in ki so odgovorni za posebne farmakološke učinke te rastline.
V današnjem času obstajajo tri vrste kanabinoidov: fitokanabinoidi (nastanejo v rastlini), endogeni kanabinoidi (nastanejo v človeškem in živalskih telesih) in sintetični kanabinoidi (proizvedeni v laboratoriju).
ENDOKANABINOIDI
Endokanabinoidi so naravne sestavine, ki jih proizvaja človeško telo in so identične zdravilnim sestavinam, ki jih najdemo v konoplji. Endokanabinoidni sistem s pomočjo receptorjev uravnava naše zdravje. Receptorji so razporejeni po celem telesu, tudi v možganih in živčnem sistemu. Kanabinoidne receptorje imajo vsi sesalci, verjetno zaradi tega, ker so se skozi čas razvijali skupaj s konopljo. Celo ribe imajo receptorje za kanabinoidne sestavine. Dr. Gregory T. Carter iz Univerze v Washingtonu je podrobno razložil današnja razumevanja, kako so kanabinoidne sestavine pomembne za človeško življenje:
Dr. Gregory pravi, da se je kanabinoidni sistem se razvijal skupaj s človeško vrsto in je vpleten v človeško fiziologijo, predvsem v kontrolo gibanja, bolečino, spomin in apetit. Glede na to, da kanabinoidne receptorje odkrivamo v možganih in perifernem tkivu, lahko sklepamo, da kanabinoidni sistem predstavlja še do zdaj nepriznano in razširjeno mrežo v našem živčnem sistemu. V možganskih poloblah, hipokampusu in bazalnih ganglijih so našli visoke koncentracije receptorjev, ki učinkujejo na koordinacijo, motoriko in počutje. Nižje koncentracije so našli v možganskem deblu, verjetno zaradi izredno nizke toksičnosti.
Do zdaj so identificirali kot kanabinoida dva endogena lipida, anandamid (AEA) in 2-aracidonylglycerol (2-AG), čeprav je zelo verjetno, da jih je še več. Fiziološka vloga kanabinoidov je do zdaj samo delno razjasnjena, vendar dokazi potrjujejo, da opravljajo funkcijo medceličnih kurirjev, ki uravnavajo sinaptične prenose.
Endogeni in eksogeni kanabinoidi učinkujejo antioksidativno in ščitijo živčni sistem. Zadnje študije so pokazale, kako sintetični nepsihotropni kanabinoidi ščitijo nevrone pred kemično ekscitotoksičnostjo. Direktno merjenje oksidativnega stresa je pokazalo, da kanabinoidi preprečujejo umiranje celic s pomočjo antioksidacije. Antioksidativna lastnost kanabinoidov se kaže v njihovi sposobnosti, da nevtralizirajo oksidativni stres in posledično umiranje celic zaradi močnega oksidanta – retinoidnega anhidroretinola.
Najpoznejša terapevtska vloga kanabinoidov je zaščita centralnega živčnega sistema, saj kanabinoidi selektivno povzročajo apoptozo gliomov in vitro in da THC in ostali kanabinoidi povzročajo regresijo malignih gliomov v podganah in vivo. Podlaga za ta mehanizem še ni popolnoma raziskana, vendar vključuje aktivacijo CB1 in CB2 receptorjev.
Vir: www.cannabismd.net in www.news-medical.net